10 najbolj odštekanih filmskih likov
Verjetno med našimi bralci ne manjka filmskih navdušencev, ki v želji po dobrem razvedrilu še posebej radi vidijo izvirne in odštekane filmske like. Za vas smo pripravili seznam desetih imen, ki po našem mnenju sestavljajo lestvico najbolj čudaških, samosvojih, originalnih, posebnih, ekscentričnih, a nujno tudi kratkočasnih filmskih likov.
10. Beetlejuice v Beetlejuice (1988)
Naš seznam bi zagotovo lahko prav do zadnjega zapolnili s filmskimi liki, ki jih je posnel režiser Tim Burton. A v ekscentričnosti in odštekanosti še posebej izstopa prav en, to je zvijačni in nagajivi duh Beetlejuice. Ta se najboljše predstavi kar sam: diplomirani harvardovec, navdušen popotnik, oboževalec filma Eksorcist (pogledal naj bi ga kar 167 krat in »vsakič je bolj smešen«), svojo zabavo pa je uspel najti celo v času črne smrti. Koliko od naštetega dejansko drži, ne vemo, je pa v tem prav del zabave spoznavanja njegovega lika, ki ne vleče za nos le glavnih likov, pač pa tudi gledalce. Beetlejuice je tako genialno poseben, da ne dela pri Uradu za posmrtno življenje, kot ostali duhovi, ampak je kar samozaposlen kot bio-eksorcist. Odlično ga odigra Burtonov Batman Michael Keaton, ki je pod ekscesnim obnašanjem Beetlejuicea in vsem ličilom neprepoznaven. Nadaljevanje izvirnega filma si še vedno lahko ogledate v naših kinematografih.
9. Annie Wilkes v Misery (1990)
Annie Wilkes je najpomembnejši razlog, da je slava precenjena. Leta 1990 je v kinematografe prišla priredba romana Misery priznanega pisatelja grozljivk Stephena Kinga. Filmsko priredbo je režiral Rob Reiner, za katerega King pravi, da dela najboljše priredbe njegovih romanov. Filmu poseben nedotakljiv status zagotavlja lik Annie Wilkes, ki jo (prav za to vlogo z oskarjem nagrajena) genialno odigra Kathy Bates. Wilkes je medicinska sestra, ki iz razbitin prometne nesreče svojega najljubšega pisatelja Paula Shledona. Da bi ga pozdravila, ga pelje kar k sebi domov. Tam izkoristi svoj nadrejeni položaj nad ponesrečencem in kmalu na plan pride njena patološka narava. Podprto z versko blaznostjo njeno vedenja postane vedno bolj nasilno in tako neizprosno zahteva, da pisatelj zažge rokopis svojega novega romana in piše kar po njenem nareku.
8. Gospod Chow v franšizi Prekrokana noč (2009–2013)
Sociopati v komedijah niso ravno pogost motiv, a ta je presenetljivo dobro učinkoval v trilogiji filmov Prekrokana noč. Gospod Chow je neobičajni akter podzemnega kriminalnega sveta. Je majhen, suh, klepetav, njegov glas ni prav nič avtoritaren. A da ne smemo soditi knjig po platnicah pokaže prav v vseh delih trilogije. Chow je inteligenten, zvijačen, neizprosen in žilav. Chowov na prvi vtis nedolžen moto je: »Naj se zabava nadaljuje.« To nedolžno vodilo pa večkrat pripelje v skrajnosti nepopravljivih škod. Če mu kdo prekriža njegove pragmatične načrte, mu odstraniti to oviro ne predstavlja prav nobene težave. To in kaos, ki ga redno pušča za seboj, mu predstavlja prav posebne vrste razvedrilo – sploh, ko je pod vplivi drog. Gospod Chow je zagotovo eden najbolj zabavnih antagonistov, prijateljstvo, ki ga skuje z drugim čudakom trilogije, Alanom, pa prikaže ravno dovolj simpatičnih lastnosti, da ga gledalec še dodatno vzljubi.
7. Frank Booth v Modrem žametu (1986)
Kaj točno vdihuje z medicinsko masko Frank Booth, glavni zlikovec Lynchovega trilerja Modri žamet, v filmu ni točno prikazano. Največ teorij je o tem, da gre za amilnitrit, ki povzroča posebno evforično stanje. A vsebina Frankove jeklenke pravzaprav niti ni pomembna. Saj prav ta negotova malenkost liku doda še dodatnega misterioznega in grozljivega efekta. Frank Booth je nasilen psihopat, ki se ukvarja s preprodajo drog in prostitucijo, primat v okolici pa je prevzel z umorom vseh svojih konkurentov. Posebno navezan je na barsko pevko Dorothy Vallens, ki jo spolno izsiljuje z ugrabitvijo njenega sina in moža. Frank Booth odslika posebno nevrotično in psihotično stanje, ki ga ob zadevanju s plinom prikaže ikonični stavek: “Ne glej me, pizda!” Lynch je v svoji filmografiji že od prvenca Eraserhead ustvaril nekaj nepozabnih filmskih zlikovcev, a Frank je zagotovo med najbolj izvirnimi in posebnimi. Mojstrsko ga odigra Dennis Hopper, ki je s to vlogo obudil svojo kariero. Lyncha, ki je imel v mislih za vlogo Willema Dafoea, je besno prepričeval, da je on pravi za to vlogo in to je s svojo predstavo potrdil.
6. O-Ren Ishii v sagi Ubila bom Billa (2003–2004)
Quentin Tarantino je v svoji scenaristični karieri spisal že obilico edinstvenih in zanimivih likov, največ pa jih je uporabil v samurajski sagi Ubila bom Billa. Med skupino vrhunskih morilk, ki jih vodi karizmatični Bill, je poleg Neveste, ki jo odigra Uma Thurman, zanimiva in izstopa predvsem O-Ren Ishii, ki ima za sabo poglobljeno zgodbo, za katero se je Tarantino odločil, da jo uprizori z anime vložkom. Tragična in ganljiva zgodba jo je pripeljala do tega, da je do svojega 20. leta že postala najbolj zanesljiva plačana morilka in nato prevzela še tolpo jakuz. Do svojega vodilnega položaja se je v mačističnem svetu prebila s svojo okrutnostjo, ki jo črpa prav iz tragičnega družinskega ozadja. Del njene atraktivnosti pa ni le neustrašenost, pač pa tudi eleganca; pod navidezno mirnostjo, v vsakem prizori vre morilski bes.
5. Walter Sobchak v Velikem Lebowskem (1998)
Konec 90. let je preteklo ravno dovolj časa od kolektivne ameriške vojne travme, da so veterani vietnamske vojne lahko postali tudi smešni in ne zgolj predmet sočustvovanja. Vrhunec komike, ki jo v Walterju uprizori redni sodelavec Coenov John Goodman, je uprizorjena na amaterski tekmi v kegljanju, kjer Walter zaradi prestopa nasprotniku grozi s pištolo. Brata Coen sta z likom Walterja Sobchaka morda tvegala, a brez tveganja niti lik niti film ne moreta postati kultna. Walter je sicer v svoji obsedenosti z orožjem osnovan na resničnem Johnu Miliusu, prijatelju bratov Coen in scenaristu kultne vojne epopeje Apokalipsa zdaj.
4. Raoul Duke v Strahu in grozi v Las Vegasu (1998)
Na našem seznamu se nekoliko neobičajno za naš čudaški seznam znajde že drugi filmski lik, ki je posnet po resnični osebi! Raoul Duke, protagonist filma Strah in groza v Las Vegasu, je namreč psevdonim, s katerim se je podpisoval pisec in novinar Hunter S. Thompson, ki ga v filmu upodobi Johnny Depp. Film, ki je postal legendaren predvsem zaradi upodobitve življenja na halucinogenih drogah je pravzaprav pretresljiv, če pomislimo, da je Thompson dejansko živel tako. Sicer izjemen pisatelj in novinar je slovel po zlorabi drog in alkohola, ki ju je konzumiral kar v dnevni rutini. Sicer pa film nikakor nima tragičnega tona, pač pa osvežujoče komičen, za kar poskrbijo predvsem Deppova in Del Torova igra ter režija Terryja Gilliama, specialista za nekonvencionalne zgodbe.
3. Don Logan v Poslednjem ropu (2001)
Oskarjevec Ben Kinglsey je leta 2001 odigral najbolj norega mafijca v filmski zgodovini! Vzkipljiv, hudoben, nasilen pride v Španijo prepričati upokojenega strokovnjaka za vlamljanje v sefe, Gala. Čeprav ta na začetku ne želi sodelovati, saj želi uživati v upokojenosti, je Loganova zastrašujoča in psihopatska prezenca zanj in za njegovo ženo predstavlja prevelik pritisk. Ko smo že pri resničnih osebah, Kingsley naj bi imel za navdih pri ustvarjanju Dona Logana – ne boste verjeli – svojo babico.
2. Kapitan Jack Sparrow v franšizi Pirati s Karibov (2003–2017)
Za priljubljeno franšizo Pirati s Karibov, ki je skoraj dve stoletji navduševala oboževalce piratov, je Jack Sparrow to, kar je Darth Vader za Vojno zvezd – filma si brez njega ne moremo zamisliti. Morda so to spoznali tudi producenti po koncu drugega dela, takrat so Sparrowa ubili, potem pa … No, ne preveč posrečeno nadaljevanje franšize verjetno poznate. Johnny Depp je z vlogo piratskega kapitana utrdil primat kot igralec, ki pobira čudaške vloge, med katerimi so najbolj znane Edvard Škarjeroki, Willy Wonka, Sweeney Todd – no pa smo našteli dobršen del filmografije že omenjenega Tima Burtona, s katerim sta odličen dvojec!
1. Joker v Vitezu teme (2008)
Naj ga igra Heath Ledger, Jack Nicholson, Joaquin Phoenix ali pa kdo drug iz hollywoodske igralske elite, je bil Joker vedno zanesljiv porok za polne kinodvorane. Verjetno prav vsak gledalec posebej bolj preferira določena predstavo, najbolj hvaljeni pa sta zagotovo igralski predstavi Ledgerja in Phoenixa. Ledger je liku dodal mistično in nevrotično nepredvidljivo podlago, medtem ko je bilo za Phoenixovega Jokerja bolj pomembno, da svojemu liku doda čim več človeškosti. Kdo je boljše opravil svojo vlogo je brezpredmetno ugotavljati, saj kot pristni filmski sladokusci raje uživamo v večplastnosti lika, ki jo liku dodajajo različni filmski ustvarjalci.
