Lestvica filmov z najbolj težavnimi produkcijami
-
- 4 aprila, 2023
- 21:00
Vsak zaprisežen oboževalec sedme umetnosti, ki je aktivno vključen v nastajanje filmov, vam bo priznal, da gre pogosto za dolg in mučen proces, ki ga spremljajo številne nepredvidljive ovire. V naslednjem članku bomo pogledali nekaj primerov težavnih filmskih produkcij, ki so bile na trenutke tako kaotične in absurdne, da je že sam čudež to, da je končni izdelek uspel ugledati luč sveta.
Poglejmo si nekaj primerov filmov z naravnost peklensko produkcijo.
Nebeška vrata (1980)
Kadar je govora o težavnih produkcijah, se je nemogoče izogniti omembi epske zgodovinske drame Nebeška vrata režiserja in scenarista Michaela Cimina. Cimino, ki je po velikanskem uspehu z vojno dramo Lovec na jelene, postal naslednje veliko ime v Hollywoodu, je imel nad projektom popolnoma proste roke, kar se je izkazalo za veliko napako. Produkcijo filma so spremljala poročila o režiserjevem diktatorskem obnašanju, pogostih sporih med člani ekipe, prekoračenih stroških, zamudah in celo obtožbah o nasilju nad živalmi. Nebeška vrata je leta 1980 naposled ugledal luč sveta in spektakularno pogorel tako pri kritikih kot gledalcih. Tekom let je bil film deležen bolj pozitivnih kritik, toda škoda, ki jo je pustil za seboj, je bila prevelika. Ciminu ni nikoli več uspelo potrkati na vrata Hollywooda, neuspeh filma pa je tudi vzpodbudil studie, da so nad filmarji vzpostavljali večji nadzor.
Apokalipsa zdaj (1979)
Francis Ford Coppola je bil v 70. letih nedvomno na vrhuncu svoje ustvarjalne moči, kar je ironično najbolj dokazal s svojim najbolj zahtevnim projektom v karieri; realizacijo moreče vojne drame Apokalipsa zdaj. Ne bi pretiravali, če rečemo, da je bilo nastajanje filma naravnost peklensko; nenadna menjava glavnega igralca (namesto predvidenega Harveyja Keitela je vskočil Martin Sheen), nepripravljeni in muhasti Marlon Brando, ki ni prebral niti scenarija niti knjige, na katerem film temelji, obupne vremenske razmere, Coppolino načeto psihično in fizično zdravje (v nekem trenutku je celo resno razmišljal o samomoru) in prekoračeni stroški so predstavljali zgolj vrh ledene gore težav, s katerimi se je film srečeval. Na srečo se to na končnem izdelku ni poznalo; Apokalipsa zdaj upravičeno velja za enega najboljših filmov vseh časov, ki s srhljivo natančnostjo zajame tesnobno vzdušje ZDA ob vstopu v vietnamsko vojno.
Potopljeni svet (1995)
V prvi polovici 90. let je bil Kevin Costner verjetno ena največjih filmskih zvezd, ki je nizal eno uspešnico za drugo. Vse to pa se je spremenilo s postapokaliptično avanturo Potopljeni svet, kjer je Costner znova združil moči s Kevinom Reynoldsom, s katerim sta že pred tem zakrivila velikansko uspešnico Robino Hood: Princ tatov. Kaj bi v tem primeru lahko šlo narobe? Očitno vse. Proračun, ki je sprva znašal 100 milijonov, se je proti koncu produkcije povzpel do orjaških 175 milijonov, Costnerjev nepopustljiv zvezdniški ego je vplival na skrhane odnose z ekipo in številne popravke scenarija, zaradi viharja je bila uničena več milijonov vredna scenografija in še bi lahko naštevali. Film so ob izidu razglasili za finančno polomijo, pa četudi je bil med največjimi zaslužkarji leta 1995, toda astronomski proračun in ostali stroški so bili previsoki, da bi film lahko pokril nastalo škodo.
Skrivnostni otok dr. Moreauja (1996)
Filmska adaptacija znamenitega pustolovskega romana H. G. Wellsa je bila že od samega začetka zaznamovana z ogromnimi težavami. Zataknilo se je že pri iskanju glavnega igralca; prva izbira je bil Bruce Willis, ki naj bi domnevno zapustil produkcijo zaradi tedaj burnega ločitvenega postopka z Demi Moore, namesto njega pa je glavno vlogo prevzel Val Kilmer, ki se je v času snemanja prav tako ločeval od tedanje žene, svojo jezo in frustracije pa je stresal nad ekipo. Od tu naprej so se težave vrstile ena za drugo; zaradi sprememb v scenariju je igralec Rob Morrow zapustil produkcijo, neugodne vremenske razmere so ovirale snemanje filma, Marlon Brando, katerega vloga v filmu je bila sprva velika, pa se je zaradi hčerinega samomora za dlje časa umaknil v osamo na svoj privatni otok. Ko je film vendarle ugledal luč sveta, je bil eden največjih kritiških in komercialnih polomov vseh časov.
Liga pravičnih (2017)
Liga pravičnih, prva filmska združitev nekaterih DC-jevih najbolj ikoničnih superherojev, bi po pričakovanjih studia morala brez večjih težav preseči milijardo zaslužka, še posebej na astronomski proračun, ki je znašal okoli 300 milijonov dolarjev. Režiser Zack Snyder je bil pred težko nalogo, še posebej po mlačnem odzivu kritikov in javnosti na njegove prejšnje filme Mož iz jekla in Batman proti Supermanu: Zora pravice. Ravno zato je bil studio v navalu panike in je želel držati karseda močno kontrolo nad Snyderjem, ta pa je produkcijo iz osebnih razlogov (samomor njegove hčerke) nekje na sredini snemanja filma zapustil, namesto njega pa je vskočil Joss Whedon. Ta je med drugim preoblikoval film in mu dodal lahkotnejšo (beri; bebavo) vzdušje, da bi bil do gledalcev dostopnejši. Film na koncu ni izpolnil pričakovanj; zaslužil je slabih 660 milijonov dolarjev in hitro utonil v pozabo, štiri leta kasneje pa je Snyder vendarle dobil priložnost, da je svojo izvorno vizijo predstavil v štiri ure trajajočem epu, ki je naletel na bistveno boljše odzive kot Whedonova bebava različica filma.
Don’t Worry Darling (2022)
Pričkanja med režiserko in glavno igralko, užaljeni igralec, ki je bil odpuščen zaradi problematičnega obnašanja, domnevno pljuvanje soigralcev na premieri filma… to so samo koščki osebne drame, ki se je odvijala v zakulisju nastajanja enega od najtežje pričakovanih filmov lanskega leta, psihološke srhljivke Don’t Worry Darling režiserke Olivie Wilde. Mesece pred izidom so mediji bolj kot o filmu navdušeno poročali o domnevnih konfliktih med Wildovo in glavno igralko Florence Pugh, muhastem obšananju Shie LaBeoufa, ki je bil po nekaj mesecih na zahtevo režiserke odpuščen, še več olja na ogenj pa so prelili posnetki, na katerih naj bi Harry Styles, eden od glavnih igralcev v filmu, pljunil soigralca Chrisa Pina. Kaj je bilo res in kaj ne, lahko samo ugibamo, je pa nedvomno, da snemanje filma očitno ni bila prijetna izkušnja za nikogar od vpletenih.
Kleopatra (1963)
Zgodovinski epi so bili v 60. letih še vedno močan magnet za privabljanje masovnega občinstva, zato ne preseneča, da je bilo v nastajanje filma o življenju slovite egipčanske kraljice Kleopatre vloženo toliko denarja in zvezdniškega potenciala, saj sta v glavnih vlogah nastopala tedaj najbolj znan par v Hollywoodu, Elizabeth Taylor in Richard Burton. Pri dotičnem filmu je najbolj fascinantno to, da je imel sprva predviden proračun za zgolj dva milijona dolarjev, vendar so se stroški podvojili, še preden je bilo karkoli posnetega. Med nastajanjem je prihajalo do pogostih menjav ekipe, neuporabljene (in za tiste čase zelo drage) razkošne scenografije, za piko na i pa je Taylorjeva hudo zbolela in s tem zavlekla produkcijo za nekaj mesecev. Končni proračun filma je bil več kot 30 milijonov dolarjev in navkljub temu, da je Kleopatra bila finančno uspešna, so bili stroški previsoki, da bi jih lahko pokrili nastalo škodo. Še več; zaradi filma je studio 20 Century Fox skorajda bankrotiral.
Fitzcarraldo (1982)
Werner Herzog in Klaus Kinski sta bila “idealen” disfunkcionalen filmski duet; prvi unikaten in trmoglav filmar, drugi enako karizmatičen kot tudi problematičen igralec. Dvojica se je pogosto prepirala že med nastajanjem klasik kot so Aguirre, srd božji in predelavi neme klasike Nosferatu, toda vrelišče njunega konflikta je doseglo sodelovanje pri epski zgodovinski drami Fitzcarraldo, ki se odvija v južnoameriškem pragozdu. Kinski, ki je bil že nasploh znan kot težavna osebnost, se je pogosto prepiral z ekipo, njegovo obnašanje pa je prišlo tako daleč, da so člani lokalnega plemena Herzogu z resnostjo predlagali, da bi igralca umorili. Nič boljše se ni obnašal tudi Herzog, ki je med drugim od sodelavcev zahteval, da ročno premika več kot 320 – tonski parnik, kar je razumljivo privedlo do težjih poškodb nekaterih članov ekipe.
Viri slik: Ft.com, Mubi, BBC, Drafthouse, LA Times, The Pink News, TimeOut, Letterbox
